Novice

• admin
• 0 Comments

Bolniška odsotnost in nov predlog zakona o pacientovih pravicah

Redni nadzor bolniških odsotnosti v podjetju močno zmanjša nepotrebne stroške

V podjetju Detekta redno opravljamo kontrole in nadzor bolniških dopustov. Po zakonu o detektivski dejavnosti so za tovrstna preverjanja pristojni detektivi. Kot smo že pisali v enem od prispevkov, pa slovenska zakonodaja v realnosti zelo nejasno ureja, kdo vas dejansko sme kontrolirati med tem, ko ste vi na bolniški. Tokrat spregovorimo o področju pacientovih pravic z naslova bolniške odsotnosti, ki jih ureja zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nov predlog zakona bo močno prevetril tudi pravice pacientov glede bolniškega staleža. Pripravljen bo predvidoma do konca maja, na vlado pa predložen do 23. septembra 2017.

Po sedanji ureditvi nadomestilo za bolniške odsotnosti, daljše od 30 delovnih dni, krije ZZZS. Po podatkih vladne delovne skupine bolniške odsotnosti daljše od enega leta zdravstveno blagajno na leto stanejo več kot 60 mio evrov. Zanimiv je tudi podatek, da je konec lanskega leta bolniški stalež, daljši od enega leta, koristilo kar 4589 zavarovancev. Od teh 44 dlje od petih let, eden pa je bil z delovnega mesta bolniško odsoten že okoli osem let, poročajo v STA. Nacionalni inštitut za javno zdravje pravi, da je bilo v letu 2014 zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni izgubljenih več kot devet mio delovnih dni.  Te stroške je v višini 225,5 mio evrov kril ZZZS, ostalo (slabo polovico) pa delodajalci.

Bolniški absentizem torej ne pomeni le velike obremenitve zdravstvene blagajne, pač pa tudi vrsto izgub za delodajalca. Po večletnih izkušnjah detektivov podjetja Detekta opažamo, da so največje težave zaradi odsotnosti z naslova bolniškega staleža za delodajalca sledeče:

• poleg omenjenih izgubljenih delovnih ur redno zaposlenega, ki je bolniško odsoten,
•  je na njegovo mesto potrebno nadomeščanje in uvajanje (novih) sodelavcev,
• posledično je upočasnjen proces dela
• in napredovanje podjetja ter kolektiva,
• pojavi se preobremenjenost zaposlenih
• ter posledično negativna klima med sodelavci,
• nenazadnje pa tudi vzporedno plačevanje dveh zaposlenih (redno zaposlenega in tistega, ki nadomešča) za isto delovno mesto v prvih 30 dneh koriščenja bolniškega dopusta.

Izkazalo se je, da je v kolektivu, kjer ni rednih kontrol, le tretjina zaposlenih takšnih, ki so do delodajalca lojalni in svoje pravice ter dolžnosti pošteno opravljajo in izkoriščajo. Ostali bodisi čakajo na priložnost, ki bi jo izkoristili sebi v prid (druga tretjina) ali pa so na delovnem mestu zato, da izkoriščajo predvsem svoje pravice. Slednji svojih dolžnosti in obveznosti do delodajalca niti ne opravljajo, ob tem pa pogosto zagrešijo tudi manjše ali večje kršitve. Zato je za delodajalce v večini primerov ugodneje, če se odločijo za redne kontrole bolniških odsotnosti, oziroma njihove upravičenosti. S tem se namreč močno zmanjšajo nepotrebni stroški in izpadi, ki jih povzroča nelojalen odnos zaposlenih. V podjetju Detekta vsakršne kontrole oseb opravimo diskretno in z vsem spoštovanjem do ljudi ter informacij, ki so nam zaupane.

Po posvetu z naročnikom se dogovorimo za kontrolo bolniškega dopusta, pri kateri zaposlenega prijazno obiščemo in preverimo njegovo stanje. Druga možnost kontrole pa je nadzor bolniške odsotnosti, ki poteka dlje časa, brez vednosti zaposlenega. V obeh primerih za naročnika pripravimo operativni plan dela, po končanem obisku izročimo poročilo ter mu priložimo vso potrebno dokazno gradivo, v koliko so dokazane bistvene kršitve v času bolniških odsotnosti. Te kot detektivi z veljavno licenco lahko pridobimo na različne načine: s fotografiranjem, snemanjem, pridobivanjem izjav bližnjih, ipd. V primeru težjih kršitev ima delodajalec pravico do ustreznih sankcij, a le na podlagi ustreznega dokaznega gradiva, ki ga lahko pridobi detektiv z veljavno licenco. Kot težje kršitve v času bolniškega dopusta se na primer smatrajo pot v tujino, opravljanje pridobitne dejavnosti ter neupoštevanje navodil zdravljenja, predpisanih s strani zdravnika.

Vrnimo se še k novi ureditvi pacientovih pravic z naslova bolniške odsotnosti, ki jo predlaga nov zakon. Trajanje nadomestila za začasno zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe se omeji na 12 mesecev ali s prekinitvami največ 18 mesecev v 2 letih. Tako naj bi ZZZS letno prihranila do 10 milijonov evrov. Po šestih mesecih odsotnosti z dela bi se sprožil postopek SPIZ za ugotavljanje pravic iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Cilj bi tako bil, da oseba po preteku obdobja trajanja nadomestila za čas zadržanosti z dela iz ZZZS preide v sfero sociale. Tako bi dobila ustrezen status ter tudi nadaljnjo denarno nadomestilo.

Še en večji ukrep je uvajanje čakalnih dni za bolniška nadomestila, ko bi zaposleni ostal doma, a brez nadomestila plače. Podrobnosti glede trajanja čakalnih dni še niso znane. Ta ukrep ne bi razbremenil le delodajalcev ampak tudi družinske zdravnike. Zmanjšal bi se namreč obisk pacientov z blažjimi oblikami bolezni, ki pridejo le po bolniški list. Želeli bi uveljaviti norveško prakso. Tam bolnik z blažjo boleznijo le pokliče svojega delodajalca, ob vrnitvi v službo pa bolniško uredi prek spletnih obrazcev. Takšna bolniška odsotnost bi trajala do vključno tretjega dne.

Med predlogi je tudi zasebno zavarovanje za odsotnosti, ki pa je po podatkih STA zelo nejasno razdelan. Tako ni jasno, ali bi zasebno zavarovanje krilo stroške odsotnosti namesto delodajalca, ZZZS ali tudi za tiste, za katere delavec sicer nadomestila ne bi dobil.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je za STA opozorila, da po raziskavah tovrstni ukrepi delujejo protiproduktivno. Opozarjajo tudi na možnost pojava prezentizma, ko se delavci kljub bolezni ne odločijo za bolniški dopust in raje ostanejo na delovnem mestu. Posledično tako lahko resneje zbolijo in so nato primorani ostati na bolniškem staležu še dlje. S tem se povišajo tudi stroški zdravljenja. Stroški takšnih ukrepov se tako sicer kratkoročno znižajo, a dolgoročno postanejo višji zaradi slabše storilnosti zaposlenih. Po drugi strani pa bi zaposleni bolniško odsotnost namenoma podaljševali preko treh dni, da bi le dobili nadomestilo. To bi jim namreč pripadalo šele od četrtega dne dalje, opozarjajo še na Zvezi.

fotovir: pcwlawfirm.com