Novice

07
Jun

• admin
• 0 Comments

Testiranje na droge ni več tabu, ampak varnost (2. del)

Preberite 1. del prispevka o testiranju na droge >>

 

Zakonodaja, obveznosti in pravice zaposlenih in delodajalca

 

Podobno, kot pri alkoholu, delodajalce in zaposlene obvezuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ZVZD-1 >> (Uradni list RS, št. 43/2011). Omenjeni zakon v 51. členu določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc. Ob sumu delodajalec ugotavlja stanje po postopku in na način, ki ju predhodno pisno predeli internem aktu podjetja. V primeru pozitivnega testa na droge mora delodajalec delavca odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa.

Med testiranjem je obvezno, pa tudi do zaposlenega korektno, da je poleg strokovnega izvajalca testiranja, prisotna še ena oseba, ki lahko postopek in rezultate potrdi. Končno poročilo o izvajanju testiranja vsebuje tudi pisno izjavo priče.

Izvajalec testiranja na droge mora biti zakonsko določena oseba, ki sme opravljati testiranje na droge. Mednje sodimo tudi detektivi z veljavno licenco in ustrezno strokovno usposobljenostjo. V agenciji Detekta >> so za izvajanje testov pooblaščeni in usposobljeni vsi detektivi. Strokovno vam pomagamo tudi pri pregledu in pripravi ustreznih internih aktov v zvezi s prisotnostjo drog na delovnem mestu, ki jih mora imeti izdelano vsako podjetje. Vaših vprašanj bomo veseli, dosegljivi smo 24/7 >>

Uporabo drog iz njimi povezanih ukrepov pa v Sloveniji obravnava še vrsto pravih aktov:

• Leta 1999 je začel veljati Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD) >>,
• leta 2000 pa Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) >>, ki omejuje proizvodnjo, trgovanje in posedovanje s prepovedanimi drogami, kot tudi opredeljuje sankcije za kršitelje.
• Podrobnejše kazni opredeljuje Zakon o prekrških >>. Za manjše prekrške (posedovanje droge) nalaga 50 – 5000 eur kazni. Te se v določenih primerih lahko odslužijo tudi z javnimi deli.
• Področje kriminalnih dejanj (težji prekrški: pridobivanje, preprodaja prepovedanih drog v zvezi z prepovedanimi drogami pa opredeljuje Kazenski zakonik >>, ki nalaga 6 mesecev do 15 let zaporne kazni.
• Trenutno aktualna je tudi Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020 >> (ReNPPD2314–20), ki je osredotočena na programe za zmanjševanje povpraševanja in dobave prepovedanih drog v Slo. Njen akcijski plan se osredotoča na preprečevanje kriminala, izvajanje kontrole in zaščito ranljivih skupin prebivalstva.

 

Kdaj priporočamo testiranje na droge?

 

Testiranje na droge je iz odgovornosti potrebno redno izvajati v dejavnostih, ki sodijo med v bolj tvegane sektorje. Takšni so gradbeništvo in povezane dejavnosti, kmetijstvo, transport, sektor jedrske energije, dobave vode in električne energije ter vsi sektorji povezani s pridelavo, predelavo in izdajo živil pa tudi varnostni in finančni sektor. Uživanje kokaina naj bi bilo najpogosteje med strokovnjaki v informacijskem, komunikacijskem in finančnem sektorju.

V agenciji Detekta >> priporočamo testiranje na droge vselej, kadar opazite ali ste kot delodajalec obveščeni o kombinaciji sledečih znakov vpliva drog:

• izrazite rdeče žilice na beločnicah (THC),
• zatečene rdeče nosnice, smrkanje (kokain),
• omedlevica in nezbrano govorjenje,
• slabša koordinacija telesnih gibov,
• pretirana vzhičenost, veselje in smeh ali nenadna potrtost in žalost,
• druga nekontrolirana čustva, kot sta tudi agresija in jeza.

 

Prednosti in nevarnosti testiranja na droge za delodajalca

 

Redno preverjanje dela pod vplivom alkohola in drog ima za delodajalca številne prednosti:

• večja varnost zaposlenih, podatkovnih baz in podjetja v celoti,
• večja efektivnost zaposlenost in posledično boljša ekonomska stabilnost,
• manj konfliktnih situacij med zaposlenimi in do strank in s tem boljši ugled podjetja,
• manj zamujanja, prezgodnjega odhajanja iz delovnega mesta in nepotrebnih bolniških izostankov,
• boljša delovna klima.

Pri tem izpostavljamo previdnost pri izvajanju testiranj. Med zaposlenimi in delodajalcem namreč lahko zelo hitro pride do nezaupanja ali nespoštovanja dostojanstva posameznika. Zato mora testiranje izvajati izključno strokovno usposobljena oseba! Zaposlenim je potrebo testiranje vselej predstaviti kot ukrep zagotavljanja zdravja in varnosti na delovnem mestu in ne kot ukrep discipliniranja.

 

Statistične zanimivosti, ki kličejo h ukrepom

 

Po podatkih Nacionalnega poročila o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji (2016) >>, naj bi bila slovenija v EU prostoru znana kot država, kjer se droge ne le uživajo, ampak tudi proizvajajo, prodajajo, uvažajo in izvažajo. Kot tranzitna država med Balkanom in ostalimi državami EU predstavlja Slovenija tudi tihotapsko pot za številne droge. Ena takšnih je znana kot Balkanska tihotapska pot. Ta pri trgovanju s prepovedanimi drogami povezuje Kosovo, Albanijo, Makedonijo in Turčijo z Nizozemsko, Češko in Madžarsko.

Iz Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Evropskega policijskega urada (EUROPOL) poročajo, da se v zadnjih letih na EU trgu pojavi povprečno ena nova psihoaktivna snov na teden.

Po podatkih civis.si >>:

• je med zaposlenimi najpogostejša droga marihuana, sledi ji kokain;
• naj bi bili uživalci drog bolj verjetno tisti, ki so imeli v preteklih letih tri zaposlitve ali več, kot tisti s stalno zaposlitvijo;
• naj bi bilo v Ameriki redno ali občasno zaposlenih kar 65% uživalcev prepovedanih drog.

Nacionalno poročilo (2016) tudi navaja, da so v Sloveniji daleč najpogostejše sankcije izvedene zaradi posedovanja, uživanja in prodaje marihuane.
Pod vplivom prepovedanih substanc zgodijo tudi številni prekrški in kriminalna dejanja. V letu 2015 je bilo pozitivnih kar 143 odrejenih pregledov zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog. V to so všteti le pregledi po naročilu slovenske policije. Kar poleg njih odkrijemo detektivi, omenjena statistika ne upošteva. Notranje ministrstvo poroča tudi o številnih drugih kaznivih dejanjih, ki so bila storjena pod vplivom drog. Najhujši so tatvine, ropi, posilstva, v letu 2015 celo 2 umora, 4 uboji, 11 primerov nasilja v družini in splošno ogrožanje okolice – doma, v javnosti in na delovnem mestu.
Skoraj četrtina vseh oseb, ki jim je izrečena zaporna kazen, ima težave zaradi uporabe drog.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je dobrih 16 % Slovencev v starostni skupini od 15 do 64 let katero izmed prepovedanih drog preizkusilo vsaj enkrat v življenju. Največkrat marihuano/hašiš (15,8 %), nekoliko manj amfetamine (0,9 %) in heroin (0,5 %). Najmanj ji je poseglo po kokainu, ekstaziju in LSD.

Pojavnost visoko tveganih opioidov se je v zadnjih letih pokazala pri povprečno 4 Slovencih na 1000 prebivalcev med 15 in 64 let. Raziskavi v letih 2014 in 2015 kažeta, da je skoraj 25 % slovenskih mladostnikov okoli 16 leta vsaj enkrat v življenju uporabila marihuano, 2,2 % pa kokain in ekstazi.
Po podatki Centra za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog je bila v letih 2014 in 2015 močna porast zastrupitev zaradi kokaina in heroina. Slednji je tudi povzročitelj najpogostejših smrti zaradi predoziranja. V letu 2015 je bilo smrtnih primerov zaradi drog v Sloveniji 32. Od tega 15 zaradi heroina in 7 zaradi metadona.

Poskrbite za varnost svojih zaposlenih pravočasno. Za vsa vprašanja glede izvajanja testiranja na droge ali glede priprave internih aktov podjetja smo vam detektivi agencije Detekta kadarkoli na voljo. Kontaktirajte nas >>

 

[foogallery id=”1935″]